Kako pritrditi televizijo ali težji predmet na knauf steno?

Za suhomontažno steno potrebujemo posebne zidne knauf vložke in nekaj potrpljenja.

Ko pomislimo na suhomontažne stene, pomislimo tudi, ali bomo lahko sploh kaj nanje obesili, bo zdržala težo televizorja, ki tehta ne več kot pet, največ deset kilogramov?  Če upoštevamo navodila, bomo lahko na knauf steno pričvrstili tudi jekleni nosilec za televizor.


Osnovna suhomontažna knauf plošča je debela le 12,5 milimetra. Čeprav deluje krhko, lahko nanjo obesimo kar nekaj deset kilogramov, ko jo privijemo na skelet pločevinastih nosilcev. Vsak proizvajalec suhomontažne gradnje v tehničnih navodilih natančno predpisuje, koliko smemo obesiti na en vijak. Če uporabimo vložek velikosti 6 in primeren vijak, bomo lahko nanj pritrdili denimo sliko, težko največ 20–30 kilogramov, kar je veliko.  Če bi radi obesili leseno škatlo, se težišče prenese proti sredini škatle, se pravi od stene, kar poenostavljeno povedano pomeni večjo verjetnost, da bo vijak oziroma vložek zlezel ali se iztrgal iz suhomontažne stene. 

  Če se odločimo za suhomontažno gradnjo, je zelo pametno prej načrtovati, kje bo televizor. Tam steno ojačamo z dodatnimi profili, dvojno steno ali vstavljeno leseno ploščo, možnosti je več.

Plastični in kovinski vložki

Če kupimo wc-kotliček ali katero drugo napravo, ki jo obesimo na steno, so embalaži pridani zidni vložki in vijaki, ki naj bi ustrezali glede na težo kupljene stvari. V primeru knauf stene lahko na priložene vložke pozabimo, saj potrebujemo posebne, primerne za suhomontažno steno. V primeru plastičnih zvrtamo luknjo in vstavimo vložek, ki se bo pri vijačenju na drugi strani stene razširil, raztegnil kot metuljček krila. Tako bomo dobro fiksirali obremenitev na steno. 

Drugi so kovinski vložki z vijaki, ki se pri vijačenju na drugi strani prav tako razširijo v metuljčka ali polža. Za nekatere bomo potrebovali posebne klešče.

Ko določimo, kje bo luknja, jo izvrtamo, najbolje z akumulatorskim vrtalnikom, in sicer s primerno velikim svedrom, če je vložek šest, naj bo tudi sveder šest in ne večji. Vrtamo počasi in naravnost, ko smo prevrtali ploščo, izvlečemo sveder in luknje ne povrtavamo, saj jo bomo tako nehote povečali.

Zelo previdno vanjo vložimo vložek in ga z občutkom zabijemo, včasih je dovolj s topim koncem ročaja izvijača. Izberemo primerno velik vijak, in ne večjega, saj bomo v tem primeru pri vijačenju vložek lahko prisilili in se bo obrnil. Če se to zgodi, je luknja izgubljena! Vijačimo počasi in z občutkom, ko pridemo do konca, pravi čas odnehamo, za kar je včasih treba imeti nekaj izkušenj. 

Z malo potrpežljivosti in natančnostjo nam bo uspelo.