Kako vgraditi okno?
Pravilna montaža oken zahteva strokovno znanje in natančno izvedbo po preverjenih postopkih. Z ustrezno vgradnjo zagotovimo dobro tesnjenje, preprečimo toplotne izgube ter podaljšamo življenjsko dobo oken. V nadaljevanju vam predstavljamo ključne smernice za pravilno in učinkovito montažo.
Pri vgradnji oken velja preprosto, a ključno pravilo: okno se namesti na zunanjo linijo zidu (približno 0,5–1 cm navzven). S tem zagotovimo dovolj prostora za kasnejšo izvedbo toplotne izolacije in optimalno preprečevanje toplotnih izgub. Takšna postavitev omogoča, da so špalete na vseh štirih straneh izvedene iz izolacijskega materiala, kar bistveno izboljša energijsko učinkovitost objekta.
Pri menjavi oken v starejših stavbah je treba najprej odstraniti obstoječe zidane špalete v debelini, ki ustreza predvideni novi fasadni izolaciji (običajno 15–20 cm). Le tako lahko zagotovimo pravilno vgradnjo in preprečimo nastanek toplotnih mostov.
Klasična montaža oken
Klasična montaža s poliuretansko (PU) peno in zagozdami je še vedno pogosta izbira. Njena glavna prednost je hitra izvedba in relativno enostaven postopek, kjer so morebitne napake hitro popravljive. Reža med okenskim okvirjem in zidom se zapolni s PU-peno, ki nudi osnovno toplotno in zvočno izolacijo.
Vendar pa ta način ne zagotavlja popolne zrakotesnosti. Posledično lahko prihaja do vdora hladnega zraka iz okolice, kar zmanjšuje bivalno udobje in povečuje toplotne izgube.
RAL montaža oken – sodobni standard
Za sodobno gradnjo, zlasti pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah, je priporočljiva oziroma obvezna montaža oken po RAL smernicah. Ta sistem temelji na večslojni zatesnitvi:
- notranji sloj zagotavlja zrakotesnost,
- srednji sloj nudi toplotno in zvočno izolacijo,
- zunanji sloj pa ščiti pred vremenskimi vplivi.
Prednosti RAL montaže so:
- bistveno boljše tesnjenje,
- zmanjšanje toplotnih izgub,
- preprečevanje nastanka kondenza in plesni,
- daljša življenjska doba stavbnega pohištva.
Pomembno pa je poudariti, da tudi najbolj kakovostna montaža oken ne more nadomestiti slabe ali pomanjkljive toplotne izolacije drugih delov objekta. Celovit pristop k energetski sanaciji je zato ključnega pomena za doseganje optimalnih rezultatov.
